Privlačni sosed in Prepovedana romanca

Hojla knjigoljubci in knjigoljubke! Danes je bil po dolgem času zunaj spet sonček, pa še začetek vikenda je, kaj hočeš lepšega. 😀 Vikend naj bi bil enako sončen, tako da je pravi čas, da vas seznanim z dvema knjigama avtorice Penelope Ward, ki ju boste lahko brali zunaj na ležalniku. 😀

O knjigah:

Najprej sem se lotila Privlačnega soseda. Po tem ko Chelseo zapusti fant, se preseli v novo stanovanje, a še v sanjah si ne bi mislila, da bo tik zraven njenega stanovanja, živel nekdo, ki jo bo neverjetno spominjal na bivšega. Vendar pa je sosed, ki ga sama poimenuje “jezni umetnik” veliko lepši kot bivši, vendar se on ne zmeni zanjo… Vse dokler ona med telefonskim pogovorom s svojo psihoterapevtko ne sliši smeha, ki prihaja iz druge strani stene. Tako seksi sosed izve vse njene skrivnosti in negotovosti. Ga bo to odvrnilo ali pritegnilo?

V Prepovedani romanci pa se srečamo z Greto in Elecom. Greta je v zadnjem letniku srednje šole, ko se na vratih pojavi sin njenega očima. Z velikim odporom je prišel, da bi pri očetu in njegovi novi ženi preživel leto dni, medtem ko je njegova mama zdoma. Greta ga sovraži, ni si mislila, da bo takšen težak, a še bolj kot to, sovraži dejstvo, da se njeno telo nanj odziva na tako nezaželen način. Stvari se stopnjujejo, dosežejo vrhunec, potem pa, tako hitro kot je prišel, tudi odide. Izgubita stike, vse dokler, družine ne pretrese tragedija. Kako bo Elec videti po vseh teh letih, kakšen bo odnos med njima?

Moje mnenje:

Nobena od teh dveh knjig me ni razočarala. Obe sta napisani v lahkotnem “tonu” tako da se zelo hitro bereta. Vendar me je sama zgodba bolj navdušila pri prvi, torej pri Privlačnemu sosedu. Je smešna, ljubka, malo erotična, a ob enem tudi nabita s čustvi – tako pozitivnimi kot negativnimi. Najbolj pa mi je bilo zanimivo to, da takšne zgodbe sploh nisem pričakovala. Ko sem brala povzetek na zadnji platnici, sem mislila, da bo to še ena romantično-erotična zgodba, pa sem bila pozitivno presenečena.

Tudi Prepovedana romanca mi je bila všeč. Sicer me je na začetku motila ta zgodba “zatrapana v polbrata,” ampak sem potem to odmislila oziroma, saj dejansko si nista bila nič v sorodu, nista imela ne iste mame niti očeta. Všeč mi je drugi del knjige, po tragediji, ko se ponovno najdeta, se povežeta in razkrijeta skrivnosti in vzroke za dejanja iz njune mladosti.

Misli in oceni:

Obe knjigi sta odlično poletno branje – romantično, seksi, na trenutke žalostno. Vredno branja in komaj čakam, da preberem še kakšno knjigo te pisateljice. 😀

Privlačni sosed, Prepovedana romanca: 4/5

Do naslednjič, K. 😉

Igra sovraštva ali igra ljubezni?

Končno se spet napočil čas za novo objavo. Po rahlem premoru od branja, sem v roke prijela knjigo Igra sovraštva, avtorice Sally Thorne, ki sem jo prejela od Knjigoljubke Maje, ko sem bila izžrebana v njeni nagradni igri. Kar nekaj časa sem jo vsak teden nosila iz Ljubljane domov, da bi jo prebrala med vikendom, pa potem spet nazaj v Ljubljano, da bi jo prebrala čez teden, kot sproščanje med učenjem. A kar ni in ni prišlo do tega, da bi jo vzela v roke in prebrala.

Vendar se je to spremenilo pretekli petek, ko sem želela “preizkusiti” svoj novi Fictional boutique žepek za knjige in sem si jo vzela s sabo na faks. Že zjutraj, pred predavanji, sem začela z branjem, nadaljevala po predavanjih na avtobusu na poti do doma in končala okrog druge ure zjutraj, medtem ko je fant poleg mene sladko spal. 😀

O knjigi:

Zgodba govori o Lucy in Joshui – sodelavca, ki čas v službi preživljata s tem, da se sovražita. Brez težav izražata nenaklonjenost drug do drugega in v njunih internih igrah bijeta boj o tem kdo je boljši. Ona ne razume njegove zamorjenosti in on ne razume njene prijaznosti. Boj pa se zaostri, ko se začneta potegovati za isto delovno mesto. Kmalu napetosti dosežejo vrelišče in Lucy ugotovi, da navsezadnje mogoče le ne sovraži Josha. In mogoče tudi on ne sovraži nje. Mogoče se celo marata. Ali pa je to spet ena izmed njunih iger?

Moje mnenje o knjigi:

Knjiga, ki me je preprosto navdušila. Je enostavno, lahkotno branje ob katerem se lahko sprostiš in na trenutke iz srca nasmejiš. To je bila prva knjiga pisateljice Sally Thorne, ki sem jo prebrala in navdušil mi je njen stil pisanja – hitro berljiv s humornimi vložki, ki popestrijo vse zaplete. Dodelani liki in njihove zgodbe so pripomogli k temu, da sem se lahko popolnoma vživela v dogajanje. Zgodba pa te potegne vase in te ne izpusti dokler ne prebereš zadnje strani.

Zaključne misli in ocena:

Priporočila bi jo vsakemu, ki išče nekaj za sprostitev. Ob dogodivščinah glavnih likov se boste nasmejali in ugotovili, da je črta med sovraštvom in ljubeznijo res tanka. Knjiga ima čez 400 strani, a naj vas debelina le-te, ne odvrne, saj si boste na koncu želeli, da bi jih imela še več. 😀 Po dolgem času knjiga, ki me je navdušila in jo bom sigurno še kdaj vzela v roke.

Ocena: 4,5/5

Do naslednjič, K. 😉

Moje ne tako popolno življenje

Najprej bi se vam rada opravičila za mojo neaktivnost, vendar sem večino dni preživela ob knjigah, saj me jutri in v petek čakata dva pomembna izpita. Tako da.. držite pesti 😉

Že kakšen mesec je odkar sem prebrala tole knjigo, a so v vmesnem času na vrsto prišle objave z drugimi vsebinami, danes pa je končno dočakala svoje mesto tudi na moji virtualni knjižni polički.

O knjigi:

Glavna junakinja Katie živi na videz popolno življenje – živi v Londonu in ima čudovito službo. A to pravi instagram. V resnici najema majhno sobico v deljenem stanovanju, za pot do službe pa porabi ure. A še vedno sanja o popolnem življenju v Londonu.

Kmalu pa se te sanje razblinijo, saj jo nadrejena Demeter odpusti in tako se je Katie primorana vrniti na podeželje k očetu, kjer mu bo pomagala ustvariti prostor za glamping. Čez nekaj mesecev kamp obišče tudi Demeter, Katie pa v tem vidi odlično priložnost za maščevanje. Ji bo uspelo? Do kakšnih spoznanj bo prišla? Popolno življenje – resnica ali mit?

Moje mnenje o knjigi:

Verjetno že vsi veste, da enostavno obožujem Sophie. Njene knjige so odlične za tiste dni, ko bi enostavno radi med branjem, dali možgane na pašo in samo uživali. Ustvarja zaplete in scene ob katerih se lahko res iz srca nasmejiš. In tudi knjiga Moje ne tako popolno življenje ni nobena izjema.

Kinsella je v ospredje postavila vse bolj aktualno temo “popolnega življenja,” ki ga lahko vidimo na socialnih omrežjih. Še posebej na instagramu. Po prebrani knjigi se vprašaš, pa imajo vse te “instagram zvezde” res tako popolno in čudovito življenje, kot ga prikazujejo na spletu? So res popolnoma brez skrbi – samo potujejo, dobro jedo in so oblečene v prestižne znamke?

Všeč mi je bil tudi preobrat, kako je Katie slabo situacijo, ko je bila odpuščena, obrnila v nekaj dobrega in tako pomagala očetu ustvariti prestižno mesto za sprostitev v naravi.

Zaključne misli in ocena:

Knjiga mi je bila všeč ob njej sem se nasmejala in je res super za sprostitev, saj je lahkotno branje, ki v tej spomladanski utrujenosti še kako prav pride. 🙂 Kljub vsemu pa me ni navdušila tako zelo, kot katera druga Kinsellina, zato tudi takšna ocena.

Moja ocena: 3/5

Do naslednjič, K. 🙂