Psihološki roman

Praznik in Zamenjana zibelka

foto119983a

8. februar. Slovenski kulturni praznik. Dan, ko obeležujemo spomin na največjega slovenskega pesnika in se spominjamo njegove mojstrske poezije – Prešernov dan. Kdaj če ne danes, bo čas za kulturo in literaturo?😊

Vsi danes pišejo o Francetu Prešernu, njegovih pesnitvah in življenju, zato sem se odločila, da bom na svojem blogu pisala o knjigi, ki ni čisto nič povezana z njim. Na instagramu sem vas vprašala o kateri knjigi bi želeli brati prej – ženski oz. chick-lit ali psihološki roman. Izglasovali ste slednjega, zato vam predstavljam roman izpod rok britanske avtorice Sophie Hannah z naslovom Zamenjana zibelka.

zamenjana-zibelka

Kratka obnova:

Alice se 14 dni po porodu odpravi od doma, malo Florence pa zaupa možu v varstvo. A ko se po samo dveh urah vrne in pogleda v zibelko, se zanjo začenja prava nočna mora – nekdo je ljubko malo dojenčico zamenjal z drugim otrokom. David ne opazi razlik med dojenčkoma zato odločno zatrjuje, da žena laže ali pa je doživela živčni zlom. Kdo ima prav – je otrok v zibelki Florence ali Obrazek, kot je Alice poimenovala novega dojenčka? Komu verjamejo policisti? Ali za zamenjavo stoji še kaj večjega?

Moje mnenje o knjigi:

Ob začetku branja se mi je zdelo, da mi bo knjiga res všeč – je moja najljubša zvrst, tematika z zamenjanim otrokom pa je obetala veliko. A več kot sem je prebrala, več nesmiselnih dogodkov se je pojavljalo. (Ne bom šla v detajle, saj ne želim nikomur uničit konca.😉) Med branjem sem se velikokrat vprašala: “Zakaj si storila to?” Sploh proti koncu je bilo vedno več vprašanj. Če jo primerjam s kakšno drugo knjige istega žanra je imela ta, tudi precej predvidljiv konec in sem že po nekaj poglavjih sklepala kdo bo glavni krivec za nastalo zmedo. Moje mnenje je, da je zgodba res imela super zasnovo, ampak je na sredini izgubila vso logiko in ovrgla moja pričakovanja.

Ocena: 2,5/5

Do naslednjič, K. 😀

Advertisements
Psihološki roman

Ruth Ware: POVABILO

 

Processed with VSCO with a6 preset

Zunaj je že mraz, jaz pa še vedno z jesenskimi fotkami?! Tale knjiga oziroma objava že nekaj časa čaka, da ugleda luč sveta na mojem blogu, danes pa sem se odločila, da je pravi čas za to. Torej ste za, da se s tole jesensko obarvano fotko poslovimo od novembra? 😉

“Nekatere zabave so dobre, druge slabe. Ta je smrtonosna.”

Kratka obnova:

Nora je čez noč pustila vse za sabo, se preselila v London, zgradila novo življenje in si celo zamenjala ime. Zakaj ta nenadna sprememba?

A po desetih letih jo med elektronsko pošto čaka povabilo na dekliščino nekdanje prijateljice Clare. Čeprav si ne želi iti, se z Nino odločita povabilo sprejeti in se skupaj odpravita na sever Anglije v stekleno kočo. Vendar Nora zelo kmalu ugotovi, da to ni dekliščina, kakršno je pričakovala…

Moje mnenje o knjigi?

Nobena skrivnost ni, da enostavno obožujem kriminalke in psihološke romane, rada imam da me knjiga drži v napetosti in ta vsekakor me je. Knjigo sem začela brati kakšne tri tedne nazaj in prebrala sem jo v dveh dneh, saj je enostavno nisem mogla odložiti. Prvi dan je še šlo, naslednji dan pa sem bedela do enih zjutraj in brala. Čeprav sem bila noro utrujena, komaj sem še gledala, a moja želja, da izvem kaj se bo zgodilo na koncu je zmagala nad spancem. 😀 

Čeprav sem nekje na sredi že predvidevala, kakšen bo razplet na koncu, mi to ni uničilo branja. Sama sem namreč takšna, da mi to, da poznam konec, ne uniči zabave. 😀 Torej kljub nekoliko predvidljivim koncem, se mi je knjiga zdela vredna časa in branja, saj je sicer zgodba zanimiva in te drži v napetosti. 🙂

Moja ocena knjige: 7/10 😀

Do naslednjič, K. 🙂

Psihološki roman

B. A. Paris: ZA ZAPRTIMI VRATI

FB350901-68A5-453F-AA20-4B452F4BA452

Obožujem pisateljico! Že ko sem brala prvo knjigo Kremplji norosti me je navdušila in seveda tudi Za zaprtimi vrati ni razočarala. Več pa v nadaljevanju… 😉

Kratka obnova:

“Popoln par in popoln zakon – ali popolna laž?”

Jack – čeden odvetnik, ki še nikoli ni izgubil na sodišču. Grace – lepa, pametna in nasploh popolna žena. Par, kateremu vsi zavidajo njuno popolno življenje. A kaj se v resnici skriva za vrati popolne hiše? Zakaj Grace vedno odpove kosilo s prijateljicami? Zakaj je Jack vedno poleg nje – zaradi neskončne ljubezni do Grace ali zato, da mu ne bi ušla?

Moje mnenje o knjigi:

Kot sem že na začetku zapisala, je B. A. Paris postala ena izmed mojih ljubših pisateljic. Njene knjige so do zadnjega trenutka nepredvidljive in preprosto jih ne moreš odložit dokler ne prideš do konca.

Ob začetku poletja sem prebrala že knjigo Kremlji norosti iste pisateljice, ki me je resnično do zadnje besede držala v napetosti. Prejšnji teden pa sem v roke vzela še Za zaprtimi vrati, ki me prav tako ni razočarala, a če knjigi primerjam, mi je bila Kremplji norosti nekoliko bolj všeč. Zdi se mi, da je pri knjigi Za zaprtimi vrati nekoliko bolj predvidljiv konec, saj je sestavljena tako, da eno poglavje govori o sedanjosti in naslednje o preteklosti ter se tako izmenjujeta skozi celotno knjigo. In ravno ta poglavja, ko Grace pripoveduje o preteklosti te, vsaj mene so, pripeljejo do spoznanja kakšen bo zaključek oziroma vsaj približno se ti dozdeva kaj se zgodi na koncu.

Mi je pa pisala ena izmed sledilk na instagramu, da je tudi njo ta knjiga navdušila, a ko sem ji omenila, da mi je knjiga Kremplji norosti bolj nepredvidljiva, se z mano ni strinjala. Tako, da mislim, da boste morali obe prebrati in se sami odločiti katera vam je ljubša. 😉

Zgodba temelji na odnosu med Jackom in Grace. Jack nadzoruje Grace v vseh pogledih – kaj bo oblekla, kdaj bo jedla, kaj bo skuhala za večerjo, ki jo gostita za prijatelje… – torej moški obseden z nadzorom, a v zelo negativnem smislu. To me je na začetku zelo jezilo, saj sem se resnično vživela v knjigo in sama takšnega nadzorovanja ne bi mogla prenašati, tako da sem se morala kar opominjati, da je vse le izmišljena zgodba. 😀

Komu knjigo priporočam?

Priporočila bi jo vsem knjigoljubom, katerim so psihološki romani ljubi. Mislim, da so knjige avtorice B. A. Paris ene izmed boljših predstavnic te zvrsti in, da se jih splača prebrati.

Ocena: 7,8/10

Psihološki roman

Gillian Flynn: OSTRINA

Končno spet mnenje o knjigi. Kdo je pogrešal takšne objave? 😀 Zadnje par tednov sem imela noro zapolnjenih s službo, tako da sem komaj kaj časa našla za branje. 😦 A kmalu končam s počitniškim delom in posledično začenjam srkati vase knjige, ki me čakajo na moji knjižni polički. 🙂

Tokrat pišem o knjigi Ostrina, avtorice Gillian Flynn. Me je navdušila ali razočarala? Zakaj ravno “ostrina”? Keep reading.. 😉

Kratka obnova:

“Nekatere družine so ljubeče, druge škodljive. Nekatere pa so smrtonosne.”

Zgodba nas popelje v idilično mestece Wind Gap, kjer je glavna junakinja Camille preživljala svoje otroštvo, da pa bi po smrti sestre zaživela na novo se preseli v Čikago. Tam postane novinarka pri časopisu, a po osmih letih jo preteklost dohiti, saj jo urednik pošlje v rojstni kraj, raziskovati zgodbo o umorjeni deklici in o drugi, ki je izginila. Bolj kot brska in zaslišuje meščane, bolj na plan prihajajo grozne skrivnosti. Kaj se v resnici dogaja v Wind Gapu? Kdo je morilec in ugrabitelj? Zakaj je umrla Camillina sestra? Kaj se dogaja s Camille in njeno mamo?

Moje mnenje o knjigi:

Kljub temu, da imam rada psihološke romane, me knjiga ni tako zelo pritegnila. Zdela se mi je nekoliko preveč temačna, sploh zaradi osebnosti nastopajočih oseb. Glavna oseba Camille je polna vrezanih besed, saj tako izraža svojo bolečino. “Ostrina” ostrih predmetov s katerimi si vrezuje besede, je zanjo manj boleča kot ostrina realnosti v kateri živi. Njena polsestra – preračunljiva in zlobna Amme, nas popelje v svet najstnic, ki so otročje a hkrati neverjetno prebrisane. Lik Camilline mame pa prikazuje patološko starševstvo, ki počasi razkriva, da je sovražnik ponavadi precej bližje, kot si lahko mislimo.

Komu knjigo priporočam?

Knjiga za katero moraš biti res pri stvari, saj je potrebnega nekaj razmišljanja in zbranosti, da razumeš kako in kaj. Priporočila bi jo nekoliko bolj resnim bralcem, ki so jim vpogledi v psiho ljudi ljubi.

Ocena: 2,5/5

Kaj pa vi? Ste že prebrali Ostrino? Kakšna se vam je zdela? Hitro mi sporočite svoje mnenje v komentarjih. 🙂

Do naslednjič, K. 🙂