Sreča je, če vseeno ljubiš

Živijo dragi moji knjigoljubci! Po dolgem času je Knjižna polička nazaj. Kot sem pred kratkim zapisala na instagram profilu, sem si vzela čas zase, zato sem se nekoliko odklopila od socialnih omrežij in uživala s prjatelji in družino. A sem se vrnila s svežimi idejami za objave in z veliko zagona.

Trenutno smo vsi prisiljeni biti za štirimi stenami in kdaj, če ne zdaj, bomo v roke vzeli dobro knjigo. Sedaj izgovori o tem kako nimamo časa, ne pridejo v poštev. 😉 In knjiga, ki jo bom predstavila danes, se mi zdi prava za ta čas. Te zanima zakaj? Beri naprej… 😉

O knjigi

Knjiga nemške pisateljice ljubezenskih romanov Petre Hülsmann govori o Isabelle, ženski v poznih dvajsetih, ki so ji svete tri stvari – nadaljevanka Ljubi! Ljubi! Ljubi!, vietnamska juha z rezanci gospoda Leeja in delo v cvetličarni. Živi po ustaljenem urniku in ne mara sprememb. Pravzaprav jih sovraži! Zato si lahko samo predstavljamo kako razburjena je bila, ko je gospod Lee zaprl svojo restavracijo v kateri je vsak dan jedla vietnamsko juho z rezanci. Restavracijo prevzame kuhar Jens, a z Iso ne najdeta skupnega jezika – vsaj ne na začetku. V paketu z Jensem pa pride tudi njegova najstniška sestra Merle, ki mu povzroči nemalo skrbi, češnjo na vrhu pa doda dejstvo, da ju želi z Iso poparčkati. A kaj, ko pa ima Isabelle popolnoma drugačno predstavo o sanjskem moškem…

Moje mnenje:

Kot sem že večkrat omenila, sem ena izmed tistih, ki knjigo ocenimo po platnici. Ups… 😀 In dejstvo je, da ima ta knjiga krasno naslovnico. Čeprav rože pri meni ne uspevajo ravno najbolje, jih imam rada, sploh če dobim kakšen lep šopek tulipanov. Torej že naslovnica me je takoj pritegnila in glede na to, da imam že nekaj časa obdobje, ko bi brala samo ljubezenske romane, je bila to odlična izbira zame. 😀

Sama sem se na trenutke lahko precej poistovetila z Isabelle – obe postaneva panični, če morava v zadnjem trenutku spreminjati plane in nobena od naju ne mara sprememb, čeprav so le-te včasih dobre. Isa je vsak dan na listek zapisala vsaj eno lepo stvar, ki se ji je zgodila v dnevu in listek vrgla v posodico. Sicer je želela listke prebrati šele na rojstni dan, a ko se ji je v parih dneh porušil svet se je odločila, da pregleda kaj vse je skozi mesece zapisovala. Ugotovila je, da sreča ni odvisna od službe, od oseb, ki so se zavestno odločile, da ne želijo biti več del njenega življenja.. temveč od drobnih, na videz nepomembnih pripetljajev, ki rišejo nasmehe na obraz in zaradi katerih so dnevi dragoceni.

Prav tako pa začneš ob branju razmišljati o ljubezni. Pa mislim, da tale odstavek iz knjige sam po sebi dovolj pove…

Po drugi strani pa v ljubezni ni zmeraj vse super in krasno, popolno in skladno, prihodnost ne diši po vrtnicah in v nebesih ne igrajo violine. V resnici je takole: sreča je, če vseeno ljubiš!

Misli in ocena:

Zgodba je odlična za tole obdobje, ko smo vsi napeti, saj je lahkotna, hitro se bere in ob njej kar pozabiš na ostale stvari. Na trenutke se lahko ob njej iz srca nasmejiš, da pa tudi nekaj iztočnic za razmišljanje. Vsekakor se še kdaj znajde v mojih rokah na ponovnem branju. 😉

Ocena: 4/5

Želim vam, da ostanete zdravi in #ostanidoma. Do naslednjič, K. 🙂

Tetovator iz Auschwitza

Hojla moji knjigoljubci! Prazniki se bližajo, zato bomo imeli več časa za branje. Tokrat sem s poličke vzela knjigo s tematiko druge svetovne vojne. Kljub vsem grozodejstvom, ki so se dogajala je to zgodba o dobrih ljudeh s srci napolnjenimi z ljubeznijo.

O knjigi:

Zgodba nas popelje nazaj, v čas druge svetovne vojne – čas, ko je svetu nadvladal strah, ko je ljudi zajela panika in ko so bili priča največjim grozodejstvom v zgodovini. Spremljamo mladega slovaškega Juda Laleta, ki po spletu okoliščin dobi v Auschwitzu delo tetovatorja. Vsakemu, ki prispe v to zloglasno taborišče mora na levo roko vtetovirati številko, mu skruniti telo in ga popolno razčlovečiti – od zdaj naprej je le številka.

Z delom tetovatorja pa je prišlo tudi nekaj “ugodnosti,” imel je svojo sobo, dobil je dodatno porcijo hrane in s to pozicijo si je lahko privoščil malenkost več svobode gibanja. Njegova delovna torba je bila ščit. A dodatnih porcij hrane ni nikoli zadržal zase, vedno jih je razdelil med sojetnike.

Ko je tako nekega dne pripeljal še en vlak poln deklet, se je Lale lotil svojega dela. Po navadi se nikoli ni ozrl proti obrazom ljudi, ki jih je tetoviral, a tokrat je naredil izjemo in pred njim je stala Gita – dekle v katero se je zaljubil na prvi pogled in si obljubil, da ne bo preživel le on, temveč tudi ona.

Moje mnenje o knjigi:

Že odkar smo v šoli prvič obravnavali tematiko druge svetovne vojne me je čisto posrkalo v ta del zgodovine. Čeprav so se dogajale res grozne reči, za katere upam, da se nikoli več ne ponovijo, mi je to obdobje res ljubo in zanimivo. Posledično zelo rada berem zgodbe iz druge svetovne vojne in tako sem se lotila Tetovatorja, ki me je že kar lep čas čakal na polički.

Vedela sem, da to ne bo še ena plehka ljubezenska zgodba, a tako močne zgodbe in sporočila si nisem predstavljala. Ljubezen, ki se je spletla med Laletom in Gito je neuničljiva, tvegala sta vse, celo svoji življenji, zato da bi lahko vsako nedeljo skupaj preživela nekaj dragocenega časa. Upanje, ki ga je imel Lale v to, da bosta oba prišla živa iz taborišča je bilo neomajno, prenašal ga je na Gito in jo podpiral, da ni obupala in se vdala v usodo.

Laletov poklic v Auschwitzu mu je omogočal majhno svobodo gibanja, ki jo je izkoristil za to, da je dragulje in denar, ki so jih odvzeli ljudem po prihodu v taborišče, zamenjal za hrano. Hrano, ki jo je razdelil med jetnike v baraki 7, med cigane, ki so živeli v isti baraki kot on, koščke čokolade je uporabil za podkupovanje paznice, da mu je dovolila obiske pri Giti… Mnogim je s svojim početjem rešil življenje, čeprav je s tem, tvegal svojega. Kazen, če bi ga dobili, je bila smrt.

In ob vsem tem, sem se zamislila. Dandanes nam je že vsaka stvar samoumevna, pritožujemo se zato, ker ne vemo ali bi zjutraj oblekli bundo ali vetrovko, ali bi si za kosilo naročili pico ali solato in katera barva telefona nam je ljubša… Bodimo hvaležni, da sploh imamo možnost se odločat, marsikdo je na žalost nima. In ne glejmo samo nase, poglejmo okoli sebe in poiščimo nekoga ter mu polepšajmo dan – pa naj bo to nošenje vrečk iz trgovine namesto starejše sosede ali pa prijazen nasmeh poklonjen neznancu na ulici. Sama verjamem, da se dobro z dobrim vrača.

Zaključne misli in ocena:

Verjetno ste po zapisanem že sami ugotovili, da me je ta knjiga res ganila in mi odprla oči, zato veste tudi to, da je to še ena knjiga, ki jo bom priporočila popolnoma vsakemu, saj menim, da se lahko iz nje ogromno naučimo.

Ocena: 5/5

Želim vam čudovite praznike ob dobri družbi in napeti knjigi. 😉 Do naslednjič, K. 🙂

Nemirni srci

V začetku letošnjega leta, sem v eni izmed skupin na Facebooku slišala za ljubezensko-erotični roman Nemirni srci, slovenske avtorice Alicie Peljhan. Odzivi pod sliko so bili pozitivni in seveda sem Alicio takoj kontaktirala in naročila roman.

O knjigi:

Zgodba govori o mladi, močni in samostojni Diani, ki sama vodi konjeniški ranč in skrbi za 5-letnega posvojenega sina Timoteja. Gabriel Daniel pa je Španec, ki je s svojo družino v Sloveniji ustvaril milijonsko podjetje, a kaj ko denar ni vse.

Kmalu pa se njune poti križata, ko Daniel pride na ranč. Se bosta kljub strahu upala prepustiti ljubezni in za sabo pustila težko preteklost?

Moje mnenje o knjigi:

Sem ena izmed tistih, ki se reka: “Ne sodi knjige po platnicah,” ne drži, saj je velikokrat ravno platnica tista, ki me potegne k branju. Vendar, če smo pošteni, slovenski prevodi nimajo ravno waw platnic v primerjavi z originali, a o tem nekoliko več v kakšni drugi objavi. Torej, da se vrnem h knjigi, še preden sem odprla do konca paket, me je navdušilo to, koliko pozornosti Alicia nameni temu, da so knjige lepo zapakirane. Ko pa sem potem zagledala platnico sem bila očarana – resnično čudovita, premišljena, bogata… In sem z navdušenjem pričela z branjem.

Roman je popolnoma netipičen, ponavadi v prvih nekaj poglavjih izvemo vse karakteristike likov, vso njihovo zgodovino in probleme, ki so jih pripeljali do trenutnih dogodkov. V tem romanu pa skozi celotno zgodbo po delčkih spoznavamo like, njihove težave in preteklost. Tako, da si na začetku malo zmeden, saj ne veš kdo spada kam, ampak se ti po nekaj straneh začne svitati in zgodba postane še bolj zanimiva.

Prav tako pa ne ustreza podani oznaki ljubezensko-erotični roman, saj je mnogo več kot to. Pisateljica je na spreten način v zgodbo vključila pereče teme o katerih se premalo govori naglas. Tako se je lotila tematike trgovanja z belim blagom, problemov otrok sirot, razbijala je stereotipna mišljenja o tem, da ženske ne morejo biti močne, samozavestne in neodvisne ter, da
moški niso čustveni, v zgodbo pa je umestila še druga skrita sporočila. Zgodba ti da nekaj o čemer razmišljaš še nekaj dni po tem, ko z branjem že končaš in to mi je pri tej knjigi najbolj všeč – ni plehka.

Roman pa je spretno začinjen še s španščino in nekaj erotičnimi scenami, ki se odlično prepletajo z zgodbo in ji dajejo piko na i.

Zaključne misli in ocena:

Priporočala bi jo vsem, ki iščejo nekaj več, saj to ni še en ljubezenski roman, brez neke globlje vrednosti, temveč je veliko več in si zasluži pozornost knjižnih moljev.

Moja ocena: 5/5

Knjigo lahko kupite na tej povezavi (klik!).

Do naslednjič, K. 😉