“Kje se konča popotovanje, ki je grozljivejše kot sanje in verjamemo le vanje?”
Najstrašnejša noč v letu je pred nami – noč čarovnic. Buče, čarovnice, mrliči in ostale strašne pojave na današnjo noč dobijo svoj čar in svojo grozo v očeh. In prav o mrličih govori knjiga Zastrupljena dežela.
Lastnik in rešitelj mnogih kač ter netopirjev, ki se znajdejo na napačnih krajih ter slovenski pisatelj Angel Rose je tisti, ki je napisal grozljivo fantazijsko pripoved z elementi gotskega romana.
Angela na facebooku spremljam že dlje časa in od nekdaj mi je bil všeč njegov stil pisanja, zato sem enostavno morala priti do knjige, četudi živi mrtveci niso ravno moj stil. A naj povem, da me je zgodba zelo pozitivno presenetila.
Kratka obnova:
Zgodba nas popelje v Anglijo, kjer se leta 1752 začenja grozljivo obdobje, ki ga nihče ni pričakoval. Zaradi vseh bolezni, ki so pustošile podeželje, zaradi vseh trupel, ki so bila zakopana na pokopališčih, se je zemlja začela upirati. Smrt in trupla so zemljo zastrupila in kmalu je vse mrliče izpljunila nazaj v življenje, a ne kot običajne ljudi, vendar kot žive mrtvece, ki so življenje ljudi spremenili v nočno moro.
Skozi zgodbo spremljamo pogumno Grace, ki poskuša ubežati zagotovi smrti in se poda na pot proti vzhodu. Ji bo uspelo najti deželo, ki ni polna živih mrtvecev?
Moje mnenje o knjigi?
Kot sem že omenila me je zgodba pozitivno presenetila. Pred začetkom branja sem si mislila, da bo to še ena knjiga polna pretiravanja in nerealnih dogodkov, a sem se motila. Dejstvo je, da živi mrtveci niso resnični, a vseeno v knjigi ne najdemo pretiravanja, ki že od daleč sporoča, da je to neka huda fantastika. Všeč mi je, ker ni bilo poudarka le na mrtvecih, temveč tudi na boju, ki ga je bila Grace – kako je, kljub mladim letom, ostala močna, pogumna in vztrajna.
Prav tako pa me je navdušil Angelov slog pisanja – tako tekoč, na trenutke nekoliko pesniški, pravi užitek za branje. A kljub temu, moraš biti z glavo pri zgodbi, saj je nekoliko težja in hitro izgubiš rdečo nit, če le za trenutek misli preusmeriš drugam. Sama sem zato knjigo kar nekajkrat odložila, premislila kaj sem prebrala in jo ponovno odprla.
Opozorila pa bi tudi na dejstvo, da zna biti zgodba na določenih delih kar kruta. Angel ne varčuje z natančnimi opisi krvavih dogodkov, vendar vseeno ne pretirava. Zna loviti ravnotežje med resničnim in fantazijskim svetom in to je tisto kar knjigo dela še boljšo.
Komu knjigo priporočam?
Priporočila bi jo vsem malo zahtevnejšim bralcem, ki ne sodijo knjige po platnicah oziroma po žanru in sprejemajo tudi nekoliko fantazije.
Moja ocena knjige: 8,5/10
Nekaj izvodov je še vedno na voljo pri Davorju, zato mu za naročilo lahko pišete na njegovo facebook stran.
Do naslednjič, K. 🙂
Knjižna polička 