Ženski roman

Igra sovraštva ali igra ljubezni?


Končno se spet napočil čas za novo objavo. Po rahlem premoru od branja, sem v roke prijela knjigo Igra sovraštva, avtorice Sally Thorne, ki sem jo prejela od Knjigoljubke Maje, ko sem bila izžrebana v njeni nagradni igri. Kar nekaj časa sem jo vsak teden nosila iz Ljubljane domov, da bi jo prebrala med vikendom, pa potem spet nazaj v Ljubljano, da bi jo prebrala čez teden, kot sproščanje med učenjem. A kar ni in ni prišlo do tega, da bi jo vzela v roke in prebrala.

Vendar se je to spremenilo pretekli petek, ko sem želela “preizkusiti” svoj novi Fictional boutique žepek za knjige in sem si jo vzela s sabo na faks. Že zjutraj, pred predavanji, sem začela z branjem, nadaljevala po predavanjih na avtobusu na poti do doma in končala okrog druge ure zjutraj, medtem ko je fant poleg mene sladko spal. 😀

O knjigi:

Zgodba govori o Lucy in Joshui – sodelavca, ki čas v službi preživljata s tem, da se sovražita. Brez težav izražata nenaklonjenost drug do drugega in v njunih internih igrah bijeta boj o tem kdo je boljši. Ona ne razume njegove zamorjenosti in on ne razume njene prijaznosti. Boj pa se zaostri, ko se začneta potegovati za isto delovno mesto. Kmalu napetosti dosežejo vrelišče in Lucy ugotovi, da navsezadnje mogoče le ne sovraži Josha. In mogoče tudi on ne sovraži nje. Mogoče se celo marata. Ali pa je to spet ena izmed njunih iger?

Moje mnenje o knjigi:

Knjiga, ki me je preprosto navdušila. Je enostavno, lahkotno branje ob katerem se lahko sprostiš in na trenutke iz srca nasmejiš. To je bila prva knjiga pisateljice Sally Thorne, ki sem jo prebrala in navdušil mi je njen stil pisanja – hitro berljiv s humornimi vložki, ki popestrijo vse zaplete. Dodelani liki in njihove zgodbe so pripomogli k temu, da sem se lahko popolnoma vživela v dogajanje. Zgodba pa te potegne vase in te ne izpusti dokler ne prebereš zadnje strani.

Zaključne misli in ocena:

Priporočila bi jo vsakemu, ki išče nekaj za sprostitev. Ob dogodivščinah glavnih likov se boste nasmejali in ugotovili, da je črta med sovraštvom in ljubeznijo res tanka. Knjiga ima čez 400 strani, a naj vas debelina le-te, ne odvrne, saj si boste na koncu želeli, da bi jih imela še več. 😀 Po dolgem času knjiga, ki me je navdušila in jo bom sigurno še kdaj vzela v roke.

Ocena: 4,5/5

Do naslednjič, K. 😉

Advertisements
Ženski roman

Moje ne tako popolno življenje

Najprej bi se vam rada opravičila za mojo neaktivnost, vendar sem večino dni preživela ob knjigah, saj me jutri in v petek čakata dva pomembna izpita. Tako da.. držite pesti 😉

Že kakšen mesec je odkar sem prebrala tole knjigo, a so v vmesnem času na vrsto prišle objave z drugimi vsebinami, danes pa je končno dočakala svoje mesto tudi na moji virtualni knjižni polički.

O knjigi:

Glavna junakinja Katie živi na videz popolno življenje – živi v Londonu in ima čudovito službo. A to pravi instagram. V resnici najema majhno sobico v deljenem stanovanju, za pot do službe pa porabi ure. A še vedno sanja o popolnem življenju v Londonu.

Kmalu pa se te sanje razblinijo, saj jo nadrejena Demeter odpusti in tako se je Katie primorana vrniti na podeželje k očetu, kjer mu bo pomagala ustvariti prostor za glamping. Čez nekaj mesecev kamp obišče tudi Demeter, Katie pa v tem vidi odlično priložnost za maščevanje. Ji bo uspelo? Do kakšnih spoznanj bo prišla? Popolno življenje – resnica ali mit?

Moje mnenje o knjigi:

Verjetno že vsi veste, da enostavno obožujem Sophie. Njene knjige so odlične za tiste dni, ko bi enostavno radi med branjem, dali možgane na pašo in samo uživali. Ustvarja zaplete in scene ob katerih se lahko res iz srca nasmejiš. In tudi knjiga Moje ne tako popolno življenje ni nobena izjema.

Kinsella je v ospredje postavila vse bolj aktualno temo “popolnega življenja,” ki ga lahko vidimo na socialnih omrežjih. Še posebej na instagramu. Po prebrani knjigi se vprašaš, pa imajo vse te “instagram zvezde” res tako popolno in čudovito življenje, kot ga prikazujejo na spletu? So res popolnoma brez skrbi – samo potujejo, dobro jedo in so oblečene v prestižne znamke?

Všeč mi je bil tudi preobrat, kako je Katie slabo situacijo, ko je bila odpuščena, obrnila v nekaj dobrega in tako pomagala očetu ustvariti prestižno mesto za sprostitev v naravi.

Zaključne misli in ocena:

Knjiga mi je bila všeč ob njej sem se nasmejala in je res super za sprostitev, saj je lahkotno branje, ki v tej spomladanski utrujenosti še kako prav pride. 🙂 Kljub vsemu pa me ni navdušila tako zelo, kot katera druga Kinsellina, zato tudi takšna ocena.

Moja ocena: 3/5

Do naslednjič, K. 🙂

Vprašam avtorja

Želela je dati upanje, da resnična ljubezen obstaja

V prejšnji objavi sem pisala svoje mnenje o njenem prvencu, romanu Nemirni srci, danes pa sem se odločila predstavit še njeno plat zgodbe. Alicia Peljhan je mama, žena, prijateljica… poleg vsega tega pa je tudi odlična pisateljica, ki se ni bala spregovoriti o pomembnih, a javnosti pogosto, premalo znanih, temah.

Roman Nemirni srci, vaš prvenec, od kje navdih zanj?

Čeprav je roman Nemirni srci, izdan prvi in je s tem dobil mikavni naziv »prvenec«, je to moj 4. napisani roman.

Navdih za pisanje romana Nemirni srci, je prišel iz vseh vetrov hkrati. Deloma sem izhajala iz sebe in iz svoje želje, dati ljudem upanje, da resnična ljubezen obstaja. Da to ni pravljica, ki jo beremo otrokom za lahko noč. Da je tudi v današnjem času, ko mnoge zveze razpadajo, možno srečati pravega partnerja in dejansko najti naše druge polovice. Deloma pa sem izhajala iz preprostega opazovanja okolice, sveta in na splošno ljudi.

Prepletata se dve različni kulturi – slovenska in španska, iz kje izhaja takšna ljubezen do Španije, da ste ji namenili prostor v romanu?

Ljubezen do Španije se je rodila že zdavnaj, ko sem bila še mala deklica in sem prvič slišala špansko pesem. Spomnim se, kako sem bila vznemirjena. Vsaka celica mojega telesa je trepetala. Tiste opojne španske besede so se zlivale skozi mojo kri in postale del mene. Obožujem Španijo, jezik in vse kar je povezano z njeno kulturo. In nekako spontano je prišla ideja, da je njeno mesto tudi v mojem romanu. Preplet dveh kultur, dveh jezikov, ki bogatita ena drugo. V romanu je veliko španskih besed, saj sem želela, da bralec dobi občutek pristnosti karakterjev, da začuti utrip druge kulture in se hkrati nauči nekaj novih besed.

Kdor je prebral knjigo (ali zadnjo objavo) ve, da se v zgodbi skriva veliko več kot samo ljubezenski preplet. Zakaj ste se odločili vanjo vplesti tudi t.i. “tabu” teme?

V romanu spregovorim o kraji novorojenčkov, o psihičnem in fizičnem družinskem nasilju, o posvojitvah, o raku, o izgubi ljubljenih in še o marsičem drugem. V roman sem jih vpela zato, ker se o teh temah preprosto premalo govori. Namreč velja splošna miselnost ljudi, da če se o nečem ne govori, če se to ne zgodi direktno njim ali njihovi družini, potem to ne obstaja. Kar je žalostno.  Vem, da so te tematike izredno težke in da so boleče. A vendar moramo o tem začet govoriti na glas in zares začet ozaveščat ljudi.  Kajti kraje novorojenčkov se niso dogajale le v 50. do 70. letih, pač pa se dogajajo tudi danes. Ostajajo le strte družine s praznim naročjem, katerim se niti ne nudi pomoči, ki bi jo še kako potrebovale in ki z lastnimi sredstvi leta in leta iščejo svoje ukradene otroke. O družinskem nasilju se prav tako premalo govori. Žrtve ostajajo neme, saj se bojijo zase in za svoje lastno življenje.  Nekdo mora spregovorit zanje. In v roman sem vpela te pereče tematike, zaradi ozaveščanja ljudi. Spregovorila sem zanje.

Ste bili zaradi teh vsebin, pred izidom še bolj na trnih, konec koncev bralci ne berejo vsak dan o trgovanju z belim blagom?

Seveda sem bila. Nisem si predstavljala, kako se bodo bralci odzvali na roman in zgodbo v njem. Poleg tega pa sem v romanu spregovorila, ne le o trgovanju z belim blagom, pač pa tudi o drugih perečih tematikah, ki burijo duhove.

Kakšni so bili odzivi, so bralce tako močne tematike pretresle, jim odprle oči?

Odziv je, na moje presenečenje, pravzaprav zelo dober. Ljudem je všeč, da sem si drznila spregovoriti tudi o tem in da sem drugačna. Mnogi so mi po prebranem napisali sporočilo in v njem razkrili, da niso pričakovali tako globokih tem. Da opis romana ljubezensko-erotični krimiroman, ne nakazuje na njegovo globino. Kar me izredno veseli, saj sem na nek način poskrbela za presenečenje bralca.

Znano nam je, da pišete že nadaljevanje, bodo v naslednji knjigi prevladovale enake teme ali želite vplesti še kaj novega?

Nadaljevanje romana Nemirni srci se že piše in v njem bodo teme, ki so nam že poznane iz prvega dela romana. A ker ne morem iz svoje kože »ozaveščanja«, bodo poleg vseh že znanih tematik, v drugem delu, vpletene nove žgoče in aktualne teme. O čem si bom drznila spregovoriti v drugem delu, pa naj ostane še nekaj časa skrivnost.

Kdor vas spremlja na družbenih omrežjih ve, da to ni edina napisana knjiga, koliko jih že čaka, da ugledajo luč sveta?

Sedem. Taka luštna pravljična številka. Namreč pišem že od osnovne šole. Pričela sem s poezijo in se našla v prozi.

Mogoče kak namig, kdaj lahko pričakujemo kaj novega?

Ker sem človek, ki obožuje kvaliteto in jo postavlja pred kvantiteto, si nekakšnih časovnih okvirjev izdaje romana, ne postavljam. Zgodba s časom zori, se oblikuje, pili in spreminja, kot diamant v rokah spretnega oblikovalca. Na svoji spletni strani in na Facebook strani (Alicia P. Author), bom svoje sledilce sproti obveščala o napredku romana, prednaročilih ter izdaji drugega dela romana Nemirni srci.

Draga Alicia, najlepša hvala za vaš čas, želim vam veliko knjižnih uspehov.

Hvala. In hvala vam, za izkazano zaupanje ter povabilo na intervju.

Namig: spremljajte družbena omrežja Alicie, mogoče vas kaj preseneti;)

Do naslednjič, K. 😀

Ljubezenski roman

Nemirni srci

V začetku letošnjega leta, sem v eni izmed skupin na Facebooku slišala za ljubezensko-erotični roman Nemirni srci, slovenske avtorice Alicie Peljhan. Odzivi pod sliko so bili pozitivni in seveda sem Alicio takoj kontaktirala in naročila roman.

O knjigi:

Zgodba govori o mladi, močni in samostojni Diani, ki sama vodi konjeniški ranč in skrbi za 5-letnega posvojenega sina Timoteja. Gabriel Daniel pa je Španec, ki je s svojo družino v Sloveniji ustvaril milijonsko podjetje, a kaj ko denar ni vse.

Kmalu pa se njune poti križata, ko Daniel pride na ranč. Se bosta kljub strahu upala prepustiti ljubezni in za sabo pustila težko preteklost?

Moje mnenje o knjigi:

Sem ena izmed tistih, ki se reka: “Ne sodi knjige po platnicah,” ne drži, saj je velikokrat ravno platnica tista, ki me potegne k branju. Vendar, če smo pošteni, slovenski prevodi nimajo ravno waw platnic v primerjavi z originali, a o tem nekoliko več v kakšni drugi objavi. Torej, da se vrnem h knjigi, še preden sem odprla do konca paket, me je navdušilo to, koliko pozornosti Alicia nameni temu, da so knjige lepo zapakirane. Ko pa sem potem zagledala platnico sem bila očarana – resnično čudovita, premišljena, bogata… In sem z navdušenjem pričela z branjem.

Roman je popolnoma netipičen, ponavadi v prvih nekaj poglavjih izvemo vse karakteristike likov, vso njihovo zgodovino in probleme, ki so jih pripeljali do trenutnih dogodkov. V tem romanu pa skozi celotno zgodbo po delčkih spoznavamo like, njihove težave in preteklost. Tako, da si na začetku malo zmeden, saj ne veš kdo spada kam, ampak se ti po nekaj straneh začne svitati in zgodba postane še bolj zanimiva.

Prav tako pa ne ustreza podani oznaki ljubezensko-erotični roman, saj je mnogo več kot to. Pisateljica je na spreten način v zgodbo vključila pereče teme o katerih se premalo govori naglas. Tako se je lotila tematike trgovanja z belim blagom, problemov otrok sirot, razbijala je stereotipna mišljenja o tem, da ženske ne morejo biti močne, samozavestne in neodvisne ter, da
moški niso čustveni, v zgodbo pa je umestila še druga skrita sporočila. Zgodba ti da nekaj o čemer razmišljaš še nekaj dni po tem, ko z branjem že končaš in to mi je pri tej knjigi najbolj všeč – ni plehka.

Roman pa je spretno začinjen še s španščino in nekaj erotičnimi scenami, ki se odlično prepletajo z zgodbo in ji dajejo piko na i.

Zaključne misli in ocena:

Priporočala bi jo vsem, ki iščejo nekaj več, saj to ni še en ljubezenski roman, brez neke globlje vrednosti, temveč je veliko več in si zasluži pozornost knjižnih moljev.

Moja ocena: 5/5

Knjigo lahko kupite na tej povezavi (klik!).

Do naslednjič, K. 😉

Erotični romani

Prelepi prasec ali Dekle za en mesec?

Danes zjutraj sem se zbudila vesela, nasmejana in z veliko zagona. Zakaj? Ne vem, verjetno je krivo to čudovito vreme. Oblekla sem si kavbojke in živo rumen pulover ter se odpravila v center Ljubljane po opravkih. Sprehodila sem se ob Ljubljanici, si oči spočila na knjigah v knjigarni in si privoščila čaj. Potem sem si skuhala kosilo, se učila, zdaj pa sedim pred računalnikom in pišem te vrstice.

Odločila sem se, da končno spišem objavo o dveh erotičnih serijah, ki sem ju brala v začetku leta. Katera me je bolj navdušila? 😉

O knjigah:

Najprej sem se lotila serije Prelepi prasec. Vsaka knjiga predstavlja samostojno zgodbo, a vseeno so vse štiri med sabo prepletene. V vsaki knjigi spoznamo nov par – popolno dekle in čednega, bogatega fanta. Kljub temu, da se ne bi smela, se noro privlačita in se kmalu skupaj podata med rjuhe.

Po tej pa sem prebrala še Dekle za en mesec. V tej seriji glavno vlogo nosi Mia, ki se poda na enoletno potovanje kot plačana spremljevalka, da bi poplačala očetov dolg. Vsak mesec jo, zaradi različnih razlogov, najame drug moški – en jo potrebuje za svojo muzo, drug za to, da bi prikril dejstvo, da je zaljubljen v moškega in tretji za to, da bi mu pomagala izboljšati javno podobo. Ji bo uspelo poplačati milijonski dolg? Do kakšnih spoznanj bo prišla v tem letu?

Moje mnenje o knjigah:

Obe seriji, vsaka posebej, sta super, vendar me je bolj prepričala prva – Prelepi prasec. Način pisanja je lahkoten, igriv s kančkom humorja in hitro berljiv. Vse štiri zgodbe so mi bile zanimive, tako, da najljubše ne bi mogla izbrati, vsaka je imela nekaj kar mi je bilo všeč in me je pritegnilo k branju. Navdušili so me tudi zapleti, saj so bili lepo umeščeni v zgodbo in so te na trenutke rahlo držali v napetosti.

Pri Dekletu za en mesec, pa so mi bili všeč le določeni meseci in mislim, da bi nekatere lahko brez problema spustili. Tudi glavni zaplet se je po moje, predolgo vlekel, niti me ni navdušil. Zdelo se mi je nekako vsiljeno med zgodbo, samo zato, da bi se še nekaj dogajalo. Po drugi strani pa so mi tisti, všečni meseci bili zelo ljubi, saj se mi je zdelo, da so imeli kar nekaj dobrih misli – sploh februar se mi je zdel takšen.

V obeh zbirkah so vsi erotični prizori zelo nazorno opisani, a še vedno okusni. Se mi zdi, da je pri Prelepem prascu malenkost več takšnih prizorov, na trenutke že skoraj preveč, a me to ni toliko zmotilo. 🙂

Zaključne misli in oceni:

Mislim, da sta obe zbirki odlično lahko branje. Bi ju pa, zaradi nazornih opisov in nasploh erotične tematike, priporočila starejšim bralcem oziroma vsaj od srednje šole naprej. 🙂

Prelepi prasec: 4,3/5

Dekle za en mesec: 3,5/5

Do naslednjič, K. 😀

Psihološki roman

Praznik in Zamenjana zibelka

foto119983a

8. februar. Slovenski kulturni praznik. Dan, ko obeležujemo spomin na največjega slovenskega pesnika in se spominjamo njegove mojstrske poezije – Prešernov dan. Kdaj če ne danes, bo čas za kulturo in literaturo?😊

Vsi danes pišejo o Francetu Prešernu, njegovih pesnitvah in življenju, zato sem se odločila, da bom na svojem blogu pisala o knjigi, ki ni čisto nič povezana z njim. Na instagramu sem vas vprašala o kateri knjigi bi želeli brati prej – ženski oz. chick-lit ali psihološki roman. Izglasovali ste slednjega, zato vam predstavljam roman izpod rok britanske avtorice Sophie Hannah z naslovom Zamenjana zibelka.

zamenjana-zibelka

Kratka obnova:

Alice se 14 dni po porodu odpravi od doma, malo Florence pa zaupa možu v varstvo. A ko se po samo dveh urah vrne in pogleda v zibelko, se zanjo začenja prava nočna mora – nekdo je ljubko malo dojenčico zamenjal z drugim otrokom. David ne opazi razlik med dojenčkoma zato odločno zatrjuje, da žena laže ali pa je doživela živčni zlom. Kdo ima prav – je otrok v zibelki Florence ali Obrazek, kot je Alice poimenovala novega dojenčka? Komu verjamejo policisti? Ali za zamenjavo stoji še kaj večjega?

Moje mnenje o knjigi:

Ob začetku branja se mi je zdelo, da mi bo knjiga res všeč – je moja najljubša zvrst, tematika z zamenjanim otrokom pa je obetala veliko. A več kot sem je prebrala, več nesmiselnih dogodkov se je pojavljalo. (Ne bom šla v detajle, saj ne želim nikomur uničit konca.😉) Med branjem sem se velikokrat vprašala: “Zakaj si storila to?” Sploh proti koncu je bilo vedno več vprašanj. Če jo primerjam s kakšno drugo knjige istega žanra je imela ta, tudi precej predvidljiv konec in sem že po nekaj poglavjih sklepala kdo bo glavni krivec za nastalo zmedo. Moje mnenje je, da je zgodba res imela super zasnovo, ampak je na sredini izgubila vso logiko in ovrgla moja pričakovanja.

Ocena: 2,5/5

Do naslednjič, K. 😀

Polička na faksu

Je tablica vredna nakupa?

9af66947-0f50-42c3-88e7-503e074bf207

Izpitno obdobje se je začelo tudi zame. V enem mesecu se bo zvrstilo kar nekaj izpitov, zato vam bom zaupala kako sem si z nakupom iPad-a olajšala študij. 🙂

Zakaj sem se odločila za nakup?

Moj prenosni računalnik je nekoliko starejši in posledično tudi velik in težak, zato niti pomislila nisem na to, da bi ga vsak dan nosila zraven na predavanja. Tako da sem začela razmišljati o dveh možnostih – menjava računalnika ali nakup tablice. Ker računalnik še vedno dela normalno, mi je bilo brez veze ga menjati, zato sem se odločila za nakup tablice.

S fantom sva pregledala in preučila vse možnosti, na koncu pa sem se odločila za nakup Applovega izdelka iPad 9,7″ z 32 GB pomnilnika v srebrni barvi, 6. generacije. Zraven pa sem kupila tudi Apple Pencil, ki mi je v veliko pomoč pri delanju zapiskov.

Aplikacije

img_0143img_0147

Poleg že naloženih aplikacij, ki jih nikoli ne uporabljam, imam naložene vse osnovne aplikacije, kot so Gmail, Facebook, YouTube in podobne. Prek tablice spremljam tudi novice na 24ur.com, iščem recepte na Tasty in zbiram ideje za nova branja na Goodreads.

Za predelovanje snovi in delanje zapiskov pa uporabljam Microsoftov OneNote, ki me je med brezplačnimi aplikacijami najbolj navdušil. Kot lahko vidiš na spodnji sliki je super, ker si lahko za vsak predmet posebej narediš zavihek, znotraj katerega lahko dodajaš poljubno število strani. Sicer imam v bližnji prihodnosti namen preizkusit tudi aplikacijo GoodNotes, ki je plačljiva, a jo vsi zelo hvalijo, zato me res zanima kakšna je za uporabo.

img_0149

Cena

V Sloveniji so večinoma vsi Apple produkti kar dragi. Jaz bi za svoj iPad odštela približno 380€ in še dodatnih 100€ za svinčnik. Vendar sem imela srečo, da je prijatelj dopustoval v Španiji, kjer so cene takšnih stvari precej nižje. Naletela pa sem še na dodatne popuste v sklopu črnega petka in tako sem za oba produkta skupaj odštela 380€. V mojem primeru sem relativno ugodno prišla skozi.

Če pa niste ravno na dopustu v Španiji, se vam splača zapeljati do sosednje Avstrije v Media Markt, kjer so cene prav tako dosti nižje kot pri nas.

Android ali IOS?

Vsi moji prejšnji telefoni so bili android, dokler si nisem pred dobrim letom kupila iPhone 5SE. In z njim sem več kot zadovoljna, kljub temu, da je sam model že precej star. Dela brezhibno in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi to je bil eden izmed razlogov, da sem se odločila še za en Apple produkt in po treh mesecih konstantne uporabe ne obžalujem svoje odločitve.

+

Majhen in lahek

Ni menija v slovenščini

Ekološko prijazno, saj ne potrebuješ več tiskati vseh skript

Ni primeren za pisanje daljših seminarskih nalog (razen če dokupiš tipkovnico, potem imaš mini računalnik)

Skupaj s Apple Pencil tvori odlično celoto za izdelavo zapiskov

 Apple Pencil moraš kupiti posebej

V torbi ne potrebuješ celotne puščice s 15 različnimi pisali

 Cenovno nekoliko dražji

Torej kot vsaka stvar ima tudi tablica svoje prednosti in slabosti. Vendar pri meni so plusi pretehtali in sem več kot zadovoljna z nakupom.

Do naslednjič, K. 🙂