Sreča je, če vseeno ljubiš

Živijo dragi moji knjigoljubci! Po dolgem času je Knjižna polička nazaj. Kot sem pred kratkim zapisala na instagram profilu, sem si vzela čas zase, zato sem se nekoliko odklopila od socialnih omrežij in uživala s prjatelji in družino. A sem se vrnila s svežimi idejami za objave in z veliko zagona.

Trenutno smo vsi prisiljeni biti za štirimi stenami in kdaj, če ne zdaj, bomo v roke vzeli dobro knjigo. Sedaj izgovori o tem kako nimamo časa, ne pridejo v poštev. 😉 In knjiga, ki jo bom predstavila danes, se mi zdi prava za ta čas. Te zanima zakaj? Beri naprej… 😉

O knjigi

Knjiga nemške pisateljice ljubezenskih romanov Petre Hülsmann govori o Isabelle, ženski v poznih dvajsetih, ki so ji svete tri stvari – nadaljevanka Ljubi! Ljubi! Ljubi!, vietnamska juha z rezanci gospoda Leeja in delo v cvetličarni. Živi po ustaljenem urniku in ne mara sprememb. Pravzaprav jih sovraži! Zato si lahko samo predstavljamo kako razburjena je bila, ko je gospod Lee zaprl svojo restavracijo v kateri je vsak dan jedla vietnamsko juho z rezanci. Restavracijo prevzame kuhar Jens, a z Iso ne najdeta skupnega jezika – vsaj ne na začetku. V paketu z Jensem pa pride tudi njegova najstniška sestra Merle, ki mu povzroči nemalo skrbi, češnjo na vrhu pa doda dejstvo, da ju želi z Iso poparčkati. A kaj, ko pa ima Isabelle popolnoma drugačno predstavo o sanjskem moškem…

Moje mnenje:

Kot sem že večkrat omenila, sem ena izmed tistih, ki knjigo ocenimo po platnici. Ups… 😀 In dejstvo je, da ima ta knjiga krasno naslovnico. Čeprav rože pri meni ne uspevajo ravno najbolje, jih imam rada, sploh če dobim kakšen lep šopek tulipanov. Torej že naslovnica me je takoj pritegnila in glede na to, da imam že nekaj časa obdobje, ko bi brala samo ljubezenske romane, je bila to odlična izbira zame. 😀

Sama sem se na trenutke lahko precej poistovetila z Isabelle – obe postaneva panični, če morava v zadnjem trenutku spreminjati plane in nobena od naju ne mara sprememb, čeprav so le-te včasih dobre. Isa je vsak dan na listek zapisala vsaj eno lepo stvar, ki se ji je zgodila v dnevu in listek vrgla v posodico. Sicer je želela listke prebrati šele na rojstni dan, a ko se ji je v parih dneh porušil svet se je odločila, da pregleda kaj vse je skozi mesece zapisovala. Ugotovila je, da sreča ni odvisna od službe, od oseb, ki so se zavestno odločile, da ne želijo biti več del njenega življenja.. temveč od drobnih, na videz nepomembnih pripetljajev, ki rišejo nasmehe na obraz in zaradi katerih so dnevi dragoceni.

Prav tako pa začneš ob branju razmišljati o ljubezni. Pa mislim, da tale odstavek iz knjige sam po sebi dovolj pove…

Po drugi strani pa v ljubezni ni zmeraj vse super in krasno, popolno in skladno, prihodnost ne diši po vrtnicah in v nebesih ne igrajo violine. V resnici je takole: sreča je, če vseeno ljubiš!

Misli in ocena:

Zgodba je odlična za tole obdobje, ko smo vsi napeti, saj je lahkotna, hitro se bere in ob njej kar pozabiš na ostale stvari. Na trenutke se lahko ob njej iz srca nasmejiš, da pa tudi nekaj iztočnic za razmišljanje. Vsekakor se še kdaj znajde v mojih rokah na ponovnem branju. 😉