Moje ne tako popolno življenje

Najprej bi se vam rada opravičila za mojo neaktivnost, vendar sem večino dni preživela ob knjigah, saj me jutri in v petek čakata dva pomembna izpita. Tako da.. držite pesti 😉

Že kakšen mesec je odkar sem prebrala tole knjigo, a so v vmesnem času na vrsto prišle objave z drugimi vsebinami, danes pa je končno dočakala svoje mesto tudi na moji virtualni knjižni polički.

O knjigi:

Glavna junakinja Katie živi na videz popolno življenje – živi v Londonu in ima čudovito službo. A to pravi instagram. V resnici najema majhno sobico v deljenem stanovanju, za pot do službe pa porabi ure. A še vedno sanja o popolnem življenju v Londonu.

Kmalu pa se te sanje razblinijo, saj jo nadrejena Demeter odpusti in tako se je Katie primorana vrniti na podeželje k očetu, kjer mu bo pomagala ustvariti prostor za glamping. Čez nekaj mesecev kamp obišče tudi Demeter, Katie pa v tem vidi odlično priložnost za maščevanje. Ji bo uspelo? Do kakšnih spoznanj bo prišla? Popolno življenje – resnica ali mit?

Moje mnenje o knjigi:

Verjetno že vsi veste, da enostavno obožujem Sophie. Njene knjige so odlične za tiste dni, ko bi enostavno radi med branjem, dali možgane na pašo in samo uživali. Ustvarja zaplete in scene ob katerih se lahko res iz srca nasmejiš. In tudi knjiga Moje ne tako popolno življenje ni nobena izjema.

Kinsella je v ospredje postavila vse bolj aktualno temo “popolnega življenja,” ki ga lahko vidimo na socialnih omrežjih. Še posebej na instagramu. Po prebrani knjigi se vprašaš, pa imajo vse te “instagram zvezde” res tako popolno in čudovito življenje, kot ga prikazujejo na spletu? So res popolnoma brez skrbi – samo potujejo, dobro jedo in so oblečene v prestižne znamke?

Všeč mi je bil tudi preobrat, kako je Katie slabo situacijo, ko je bila odpuščena, obrnila v nekaj dobrega in tako pomagala očetu ustvariti prestižno mesto za sprostitev v naravi.

Zaključne misli in ocena:

Knjiga mi je bila všeč ob njej sem se nasmejala in je res super za sprostitev, saj je lahkotno branje, ki v tej spomladanski utrujenosti še kako prav pride. 🙂 Kljub vsemu pa me ni navdušila tako zelo, kot katera druga Kinsellina, zato tudi takšna ocena.