V prejšnji objavi sem pisala svoje mnenje o njenem prvencu, romanu Nemirni srci, danes pa sem se odločila predstavit še njeno plat zgodbe. Alicia Peljhan je mama, žena, prijateljica… poleg vsega tega pa je tudi odlična pisateljica, ki se ni bala spregovoriti o pomembnih, a javnosti pogosto, premalo znanih, temah.
Roman Nemirni srci, vaš prvenec, od kje navdih zanj?
Čeprav je roman Nemirni srci, izdan prvi in je s tem dobil mikavni naziv »prvenec«, je to moj 4. napisani roman.
Navdih za pisanje romana Nemirni srci, je prišel iz vseh vetrov hkrati. Deloma sem izhajala iz sebe in iz svoje želje, dati ljudem upanje, da resnična ljubezen obstaja. Da to ni pravljica, ki jo beremo otrokom za lahko noč. Da je tudi v današnjem času, ko mnoge zveze razpadajo, možno srečati pravega partnerja in dejansko najti naše druge polovice. Deloma pa sem izhajala iz preprostega opazovanja okolice, sveta in na splošno ljudi.
Prepletata se dve različni kulturi – slovenska in španska, iz kje izhaja takšna ljubezen do Španije, da ste ji namenili prostor v romanu?
Ljubezen do Španije se je rodila že zdavnaj, ko sem bila še mala deklica in sem prvič slišala špansko pesem. Spomnim se, kako sem bila vznemirjena. Vsaka celica mojega telesa je trepetala. Tiste opojne španske besede so se zlivale skozi mojo kri in postale del mene. Obožujem Španijo, jezik in vse kar je povezano z njeno kulturo. In nekako spontano je prišla ideja, da je njeno mesto tudi v mojem romanu. Preplet dveh kultur, dveh jezikov, ki bogatita ena drugo. V romanu je veliko španskih besed, saj sem želela, da bralec dobi občutek pristnosti karakterjev, da začuti utrip druge kulture in se hkrati nauči nekaj novih besed.
Kdor je prebral knjigo (ali zadnjo objavo) ve, da se v zgodbi skriva veliko več kot samo ljubezenski preplet. Zakaj ste se odločili vanjo vplesti tudi t.i. “tabu” teme?
V romanu spregovorim o kraji novorojenčkov, o psihičnem in fizičnem družinskem nasilju, o posvojitvah, o raku, o izgubi ljubljenih in še o marsičem drugem. V roman sem jih vpela zato, ker se o teh temah preprosto premalo govori. Namreč velja splošna miselnost ljudi, da če se o nečem ne govori, če se to ne zgodi direktno njim ali njihovi družini, potem to ne obstaja. Kar je žalostno. Vem, da so te tematike izredno težke in da so boleče. A vendar moramo o tem začet govoriti na glas in zares začet ozaveščat ljudi. Kajti kraje novorojenčkov se niso dogajale le v 50. do 70. letih, pač pa se dogajajo tudi danes. Ostajajo le strte družine s praznim naročjem, katerim se niti ne nudi pomoči, ki bi jo še kako potrebovale in ki z lastnimi sredstvi leta in leta iščejo svoje ukradene otroke. O družinskem nasilju se prav tako premalo govori. Žrtve ostajajo neme, saj se bojijo zase in za svoje lastno življenje. Nekdo mora spregovorit zanje. In v roman sem vpela te pereče tematike, zaradi ozaveščanja ljudi. Spregovorila sem zanje.
Ste bili zaradi teh vsebin, pred izidom še bolj na trnih, konec koncev bralci ne berejo vsak dan o trgovanju z belim blagom?
Seveda sem bila. Nisem si predstavljala, kako se bodo bralci odzvali na roman in zgodbo v njem. Poleg tega pa sem v romanu spregovorila, ne le o trgovanju z belim blagom, pač pa tudi o drugih perečih tematikah, ki burijo duhove.
Kakšni so bili odzivi, so bralce tako močne tematike pretresle, jim odprle oči?
Odziv je, na moje presenečenje, pravzaprav zelo dober. Ljudem je všeč, da sem si drznila spregovoriti tudi o tem in da sem drugačna. Mnogi so mi po prebranem napisali sporočilo in v njem razkrili, da niso pričakovali tako globokih tem. Da opis romana ljubezensko-erotični krimiroman, ne nakazuje na njegovo globino. Kar me izredno veseli, saj sem na nek način poskrbela za presenečenje bralca.
Znano nam je, da pišete že nadaljevanje, bodo v naslednji knjigi prevladovale enake teme ali želite vplesti še kaj novega?
Nadaljevanje romana Nemirni srci se že piše in v njem bodo teme, ki so nam že poznane iz prvega dela romana. A ker ne morem iz svoje kože »ozaveščanja«, bodo poleg vseh že znanih tematik, v drugem delu, vpletene nove žgoče in aktualne teme. O čem si bom drznila spregovoriti v drugem delu, pa naj ostane še nekaj časa skrivnost.
Kdor vas spremlja na družbenih omrežjih ve, da to ni edina napisana knjiga, koliko jih že čaka, da ugledajo luč sveta?
Sedem. Taka luštna pravljična številka. Namreč pišem že od osnovne šole. Pričela sem s poezijo in se našla v prozi.
Mogoče kak namig, kdaj lahko pričakujemo kaj novega?
Ker sem človek, ki obožuje kvaliteto in jo postavlja pred kvantiteto, si nekakšnih časovnih okvirjev izdaje romana, ne postavljam. Zgodba s časom zori, se oblikuje, pili in spreminja, kot diamant v rokah spretnega oblikovalca. Na svoji spletni strani in na Facebook strani (Alicia P. Author), bom svoje sledilce sproti obveščala o napredku romana, prednaročilih ter izdaji drugega dela romana Nemirni srci.
Draga Alicia, najlepša hvala za vaš čas, želim vam veliko knjižnih uspehov.
Hvala. In hvala vam, za izkazano zaupanje ter povabilo na intervju.
Namig: spremljajte družbena omrežja Alicie, mogoče vas kaj preseneti;)
Do naslednjič, K. 😀
Knjižna polička 