Ženski roman

Moje ne tako popolno življenje

Najprej bi se vam rada opravičila za mojo neaktivnost, vendar sem večino dni preživela ob knjigah, saj me jutri in v petek čakata dva pomembna izpita. Tako da.. držite pesti 😉

Že kakšen mesec je odkar sem prebrala tole knjigo, a so v vmesnem času na vrsto prišle objave z drugimi vsebinami, danes pa je končno dočakala svoje mesto tudi na moji virtualni knjižni polički.

O knjigi:

Glavna junakinja Katie živi na videz popolno življenje – živi v Londonu in ima čudovito službo. A to pravi instagram. V resnici najema majhno sobico v deljenem stanovanju, za pot do službe pa porabi ure. A še vedno sanja o popolnem življenju v Londonu.

Kmalu pa se te sanje razblinijo, saj jo nadrejena Demeter odpusti in tako se je Katie primorana vrniti na podeželje k očetu, kjer mu bo pomagala ustvariti prostor za glamping. Čez nekaj mesecev kamp obišče tudi Demeter, Katie pa v tem vidi odlično priložnost za maščevanje. Ji bo uspelo? Do kakšnih spoznanj bo prišla? Popolno življenje – resnica ali mit?

Moje mnenje o knjigi:

Verjetno že vsi veste, da enostavno obožujem Sophie. Njene knjige so odlične za tiste dni, ko bi enostavno radi med branjem, dali možgane na pašo in samo uživali. Ustvarja zaplete in scene ob katerih se lahko res iz srca nasmejiš. In tudi knjiga Moje ne tako popolno življenje ni nobena izjema.

Kinsella je v ospredje postavila vse bolj aktualno temo “popolnega življenja,” ki ga lahko vidimo na socialnih omrežjih. Še posebej na instagramu. Po prebrani knjigi se vprašaš, pa imajo vse te “instagram zvezde” res tako popolno in čudovito življenje, kot ga prikazujejo na spletu? So res popolnoma brez skrbi – samo potujejo, dobro jedo in so oblečene v prestižne znamke?

Všeč mi je bil tudi preobrat, kako je Katie slabo situacijo, ko je bila odpuščena, obrnila v nekaj dobrega in tako pomagala očetu ustvariti prestižno mesto za sprostitev v naravi.

Zaključne misli in ocena:

Knjiga mi je bila všeč ob njej sem se nasmejala in je res super za sprostitev, saj je lahkotno branje, ki v tej spomladanski utrujenosti še kako prav pride. 🙂 Kljub vsemu pa me ni navdušila tako zelo, kot katera druga Kinsellina, zato tudi takšna ocena.

Moja ocena: 3/5

Do naslednjič, K. 🙂

Advertisements
Vprašam avtorja

Želela je dati upanje, da resnična ljubezen obstaja

V prejšnji objavi sem pisala svoje mnenje o njenem prvencu, romanu Nemirni srci, danes pa sem se odločila predstavit še njeno plat zgodbe. Alicia Peljhan je mama, žena, prijateljica… poleg vsega tega pa je tudi odlična pisateljica, ki se ni bala spregovoriti o pomembnih, a javnosti pogosto, premalo znanih, temah.

Roman Nemirni srci, vaš prvenec, od kje navdih zanj?

Čeprav je roman Nemirni srci, izdan prvi in je s tem dobil mikavni naziv »prvenec«, je to moj 4. napisani roman.

Navdih za pisanje romana Nemirni srci, je prišel iz vseh vetrov hkrati. Deloma sem izhajala iz sebe in iz svoje želje, dati ljudem upanje, da resnična ljubezen obstaja. Da to ni pravljica, ki jo beremo otrokom za lahko noč. Da je tudi v današnjem času, ko mnoge zveze razpadajo, možno srečati pravega partnerja in dejansko najti naše druge polovice. Deloma pa sem izhajala iz preprostega opazovanja okolice, sveta in na splošno ljudi.

Prepletata se dve različni kulturi – slovenska in španska, iz kje izhaja takšna ljubezen do Španije, da ste ji namenili prostor v romanu?

Ljubezen do Španije se je rodila že zdavnaj, ko sem bila še mala deklica in sem prvič slišala špansko pesem. Spomnim se, kako sem bila vznemirjena. Vsaka celica mojega telesa je trepetala. Tiste opojne španske besede so se zlivale skozi mojo kri in postale del mene. Obožujem Španijo, jezik in vse kar je povezano z njeno kulturo. In nekako spontano je prišla ideja, da je njeno mesto tudi v mojem romanu. Preplet dveh kultur, dveh jezikov, ki bogatita ena drugo. V romanu je veliko španskih besed, saj sem želela, da bralec dobi občutek pristnosti karakterjev, da začuti utrip druge kulture in se hkrati nauči nekaj novih besed.

Kdor je prebral knjigo (ali zadnjo objavo) ve, da se v zgodbi skriva veliko več kot samo ljubezenski preplet. Zakaj ste se odločili vanjo vplesti tudi t.i. “tabu” teme?

V romanu spregovorim o kraji novorojenčkov, o psihičnem in fizičnem družinskem nasilju, o posvojitvah, o raku, o izgubi ljubljenih in še o marsičem drugem. V roman sem jih vpela zato, ker se o teh temah preprosto premalo govori. Namreč velja splošna miselnost ljudi, da če se o nečem ne govori, če se to ne zgodi direktno njim ali njihovi družini, potem to ne obstaja. Kar je žalostno.  Vem, da so te tematike izredno težke in da so boleče. A vendar moramo o tem začet govoriti na glas in zares začet ozaveščat ljudi.  Kajti kraje novorojenčkov se niso dogajale le v 50. do 70. letih, pač pa se dogajajo tudi danes. Ostajajo le strte družine s praznim naročjem, katerim se niti ne nudi pomoči, ki bi jo še kako potrebovale in ki z lastnimi sredstvi leta in leta iščejo svoje ukradene otroke. O družinskem nasilju se prav tako premalo govori. Žrtve ostajajo neme, saj se bojijo zase in za svoje lastno življenje.  Nekdo mora spregovorit zanje. In v roman sem vpela te pereče tematike, zaradi ozaveščanja ljudi. Spregovorila sem zanje.

Ste bili zaradi teh vsebin, pred izidom še bolj na trnih, konec koncev bralci ne berejo vsak dan o trgovanju z belim blagom?

Seveda sem bila. Nisem si predstavljala, kako se bodo bralci odzvali na roman in zgodbo v njem. Poleg tega pa sem v romanu spregovorila, ne le o trgovanju z belim blagom, pač pa tudi o drugih perečih tematikah, ki burijo duhove.

Kakšni so bili odzivi, so bralce tako močne tematike pretresle, jim odprle oči?

Odziv je, na moje presenečenje, pravzaprav zelo dober. Ljudem je všeč, da sem si drznila spregovoriti tudi o tem in da sem drugačna. Mnogi so mi po prebranem napisali sporočilo in v njem razkrili, da niso pričakovali tako globokih tem. Da opis romana ljubezensko-erotični krimiroman, ne nakazuje na njegovo globino. Kar me izredno veseli, saj sem na nek način poskrbela za presenečenje bralca.

Znano nam je, da pišete že nadaljevanje, bodo v naslednji knjigi prevladovale enake teme ali želite vplesti še kaj novega?

Nadaljevanje romana Nemirni srci se že piše in v njem bodo teme, ki so nam že poznane iz prvega dela romana. A ker ne morem iz svoje kože »ozaveščanja«, bodo poleg vseh že znanih tematik, v drugem delu, vpletene nove žgoče in aktualne teme. O čem si bom drznila spregovoriti v drugem delu, pa naj ostane še nekaj časa skrivnost.

Kdor vas spremlja na družbenih omrežjih ve, da to ni edina napisana knjiga, koliko jih že čaka, da ugledajo luč sveta?

Sedem. Taka luštna pravljična številka. Namreč pišem že od osnovne šole. Pričela sem s poezijo in se našla v prozi.

Mogoče kak namig, kdaj lahko pričakujemo kaj novega?

Ker sem človek, ki obožuje kvaliteto in jo postavlja pred kvantiteto, si nekakšnih časovnih okvirjev izdaje romana, ne postavljam. Zgodba s časom zori, se oblikuje, pili in spreminja, kot diamant v rokah spretnega oblikovalca. Na svoji spletni strani in na Facebook strani (Alicia P. Author), bom svoje sledilce sproti obveščala o napredku romana, prednaročilih ter izdaji drugega dela romana Nemirni srci.

Draga Alicia, najlepša hvala za vaš čas, želim vam veliko knjižnih uspehov.

Hvala. In hvala vam, za izkazano zaupanje ter povabilo na intervju.

Namig: spremljajte družbena omrežja Alicie, mogoče vas kaj preseneti;)

Do naslednjič, K. 😀

Ljubezenski roman

Nemirni srci

V začetku letošnjega leta, sem v eni izmed skupin na Facebooku slišala za ljubezensko-erotični roman Nemirni srci, slovenske avtorice Alicie Peljhan. Odzivi pod sliko so bili pozitivni in seveda sem Alicio takoj kontaktirala in naročila roman.

O knjigi:

Zgodba govori o mladi, močni in samostojni Diani, ki sama vodi konjeniški ranč in skrbi za 5-letnega posvojenega sina Timoteja. Gabriel Daniel pa je Španec, ki je s svojo družino v Sloveniji ustvaril milijonsko podjetje, a kaj ko denar ni vse.

Kmalu pa se njune poti križata, ko Daniel pride na ranč. Se bosta kljub strahu upala prepustiti ljubezni in za sabo pustila težko preteklost?

Moje mnenje o knjigi:

Sem ena izmed tistih, ki se reka: “Ne sodi knjige po platnicah,” ne drži, saj je velikokrat ravno platnica tista, ki me potegne k branju. Vendar, če smo pošteni, slovenski prevodi nimajo ravno waw platnic v primerjavi z originali, a o tem nekoliko več v kakšni drugi objavi. Torej, da se vrnem h knjigi, še preden sem odprla do konca paket, me je navdušilo to, koliko pozornosti Alicia nameni temu, da so knjige lepo zapakirane. Ko pa sem potem zagledala platnico sem bila očarana – resnično čudovita, premišljena, bogata… In sem z navdušenjem pričela z branjem.

Roman je popolnoma netipičen, ponavadi v prvih nekaj poglavjih izvemo vse karakteristike likov, vso njihovo zgodovino in probleme, ki so jih pripeljali do trenutnih dogodkov. V tem romanu pa skozi celotno zgodbo po delčkih spoznavamo like, njihove težave in preteklost. Tako, da si na začetku malo zmeden, saj ne veš kdo spada kam, ampak se ti po nekaj straneh začne svitati in zgodba postane še bolj zanimiva.

Prav tako pa ne ustreza podani oznaki ljubezensko-erotični roman, saj je mnogo več kot to. Pisateljica je na spreten način v zgodbo vključila pereče teme o katerih se premalo govori naglas. Tako se je lotila tematike trgovanja z belim blagom, problemov otrok sirot, razbijala je stereotipna mišljenja o tem, da ženske ne morejo biti močne, samozavestne in neodvisne ter, da
moški niso čustveni, v zgodbo pa je umestila še druga skrita sporočila. Zgodba ti da nekaj o čemer razmišljaš še nekaj dni po tem, ko z branjem že končaš in to mi je pri tej knjigi najbolj všeč – ni plehka.

Roman pa je spretno začinjen še s španščino in nekaj erotičnimi scenami, ki se odlično prepletajo z zgodbo in ji dajejo piko na i.

Zaključne misli in ocena:

Priporočala bi jo vsem, ki iščejo nekaj več, saj to ni še en ljubezenski roman, brez neke globlje vrednosti, temveč je veliko več in si zasluži pozornost knjižnih moljev.

Moja ocena: 5/5

Knjigo lahko kupite na tej povezavi (klik!).

Do naslednjič, K. 😉