Dve objavi nazaj ste lahko brali o moji poti do študija (če še niste, hitro preberite!) – na katero srednjo šolo sem hodila, kaj sem začela študirat in kako sem se za to smer odločila. Danes pa bom razkrila moje prve vtise o študiju. 🙂
Mesec dni študija je mimo, tudi prvi kolokvij (oziroma, če štejemo še današnjega, sta mimo dva kolokvija :D) in iskreno povedano je naporno, a mi je všeč.
Urniki so stvar, ki mi je najmanj všeč. Vsak dan imamo pouk od 8h zjutraj, do približno 16h popoldan z vmesno uro pavze. Najhuje je to, da je ta pavza ravno pred zadnjo uro, ko si že utrujen in je odhod domov zelo mikavna ideja. 😀 Ampak se v večini primerov pač potrudiš in ostaneš še tisto uro in pol na predavanjih (če ne celo predavanje, pa vsaj do prve pavze ;)).
Tudi predmeti (tisti, ki smo jih do sedaj imeli) so mi bili zelo zanimivi. Najbolj sta me pritegnila prva pomoč in anatomija, čeprav je slednja zelo obsežna in relativno težka za učenje, saj pride tu v poštev le latinščina. Zanimiv mi je tudi strokovni predmet diagnostične in interventne radiološke metode, kjer zaenkrat proučujemo rentgensko anatomijo. Najmanj ljubi pa so mi biokemija, sociologija in zakonodaja, ampak tudi to bomo zvozili. 😀
Zelo všeč so mi tudi profesorji, vidi se, koliko znanja imajo in določene je prav užitek poslušati. Do sedaj še nismo imeli profesorja, ki mi ne bi bil všeč. Res je, da so mi eni boljši in zanimivejši od drugih, a nihče ni preveč “zatežen” in vsi nam želijo samo dobro.
Kar pa se tiče življenja v Ljubljani, pa lahko rečem, da sem se že kar navadila. Na začetku so mi rahle probleme delale trole, vendar sem kmalu pod kontrolo spravila tudi to. Živim v stanovanju, ki je na mirni lokaciji, 20 minut vožnje s trolo do centra. Kopalnico ter kuhinjo z jedilnico, si delim še s prijateljico, ki jo poznam že iz osnovne šole in njenim fantom, tako da mi je tudi glede tega sekira padla v med. 🙂
Takšni so torej moji prvi vtisi o študiju in življenju v Ljubljani. 🙂
Do naslednjič, K. 🙂
Knjižna polička 